V medijih pogosteje znanstveniki kot znanstvenice
Ljubljana, 8. marca - Podatki kažejo, da se v medijih pogosteje pojavljajo znanstveniki kot znanstvenice. Da bi to spremenili, se morajo znanstvenice opogumiti za pogostejše nastope v javnosti, mediji pa ozavestiti o tej neuravnoteženosti, so se strinjali sogovorniki na današnji razpravi v organizaciji Komisije za enake možnosti na področju znanosti.
Urednica rubrike Poglobljeno na spletnem mediju N1 Slovenija Suzana Lovec je pojasnila, da se doslej z deležem moških in žensk v njihovih programih niso posebej ukvarjali. "Ko določimo temo z znanstvenega področja, se ne pogovarjamo o tem, koliko bo vključenih moških in žensk," je povedala.
"Najprej se odločimo za temo, potem pa želimo dobrega sogovornika. Torej da zna zahtevne znanstvene teme predstaviti na širše razumljiv način in da ga je prijetno poslušati. V tem procesu ne gledamo, ali je moški ali ženska," je dejala tudi urednica oddaje Ugriznimo znanost na Radioteleviziji Slovenija Renata Dacinger.
Potem ko se je pred današnjo spletno razpravo poglobila v podatke, je ugotovila, da so imeli v zadnjih osmih oddajah 70 odstotkov moških gostov. "To me je presenetilo. Dokler nisem naredila te analize, se sploh nisem tega zavedala," je dodala.
Obe sogovornici sta povedali, da na to vpliva predvsem dejstvo, da moški pogosteje nastopajo v javnosti in se mediji zato hitreje spomnijo nanje, ko iščejo sogovornika. Urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin je pojasnil, da uredništva zaradi hitrosti in nepredvidljivosti dogajanja pogosto nimajo časa za refleksijo o spolni zastopanosti. "Pozdravljam vse, ki se ukvarjajo z analizami, saj so dragoceno ogledalo," je dejal.
Tudi odgovorni urednik STA Aljoša Rehar je izpostavil pomen zavedanja te tematike. Na portalu STAznanost je bilo pred osmimi leti za približno tretjino zgodb, v katerih je nastopala znanstvenica, lani že polovica. "To je tudi rezultat pozornosti na to," je povedal.
Po njegovih besedah sta pomembni razpoložljivost in hitra odzivnost sogovornic, nekatere so tudi zadržane pri nastopanju v javnosti. Ali Žerdin je omenil še težavo predstavljanja svojega dela na laičen način, ki pa se ne pojavlja le pri ženskah ampak tudi moških v znanosti.
Suzana Lovec svetuje znanstvenicam, naj premagajo strah pred nastopanjem v javnosti, če ga imajo. "To je sicer zelo človeški strah, ampak poskušajte iti čez to. Pomislite, kaj dobrega lahko s tem naredite za svoje delo in za svoje sodelavce," je dejala.
Obenem poziva znanstvenice k premisleku, na katerem mediju se bodo pojavile. "Pomembno je, v kakšnem kontekstu se strokovnjak pojavi in kaj bo določeni novinar naredil z njegovimi izjavami. Izberite nekoga, ki mu zaupate, na podlagi dela tega novinarja oziroma medija," je povedala.
"Slaba izkušnja z nekim medijem lahko pomeni izgubo tega znanstvenika ne le za ta medij, ampak za celotno medijsko skupnost. In to je škoda," je dodal Aljoša Rehar.
Tudi Renata Dacinger je pozvala znanstvenice, naj se opogumijo. Za začetek naj svoje mnenje in delo predstavljajo na družbenih omrežjih, saj jih bodo tako mediji lažje opazili. "Mreža Ona ve je odlična in mislim, da se bomo novinarji začeli tega posluževati. To je odličen seznam ljudi z različnih področij, ki so pripravljeni sodelovati z nami," je dejala.
Po podatkih globalnega indeksa za spremljanje enakosti v medijih so ženske le v 14 odstotkih protagonistke znanstvenih zgodb in le 19 odstotkov citatov je s strani ženskih strokovnjakinj.